Ko pomislim, da me čaka splošna matura, si ne predstavljam samo zapiskov in dolgih večerov učenja, temveč tudi to, da je to eden ključnih trenutkov v mojem življenju, ko lahko pokažem svoje zmogljivosti. Na to se pripravljamo že od prvega razreda osnovne šole pa vse do zadnjega. Čeprav mi šola ne dela težav, imam še vedno tremo in negotovost. Najbolj se veselim pisanja eseja pri slovenščini, saj mi pisanje in razmišljanje gresta zelo od rok. Najmanj pa se veselim matematike. Še zdaj ne vem, ali naj izberem osnovni ali višji nivo. Poleg dveh obveznih predmetov lahko izbiram med angleščino, italijanščino in nemščino. Italijanščine zagotovo ne bom izbrala, ker je ne poznam. Neodločena sem med angleščino in nemščino. Sledita še dva izbirna predmeta. Najverjetneje bom izbrala psihologijo in zgodovino, ker sem slišala, da splošna matura ni tako zahtevna za ta dva predmeta.
S sošolkami in sošolci imamo redne priprave. Potekajo običajno ob torkih in četrtkih po pouku, z nekaterimi pa smo dogovorjeni tudi za sobote izven pouka. Ta dodatni dan mi veliko pomaga pri samozavesti in seveda od tega veliko odnesem. Med pripravami gremo skozi lanske naloge iz mature, nato pa sledi še “ustni” del, kjer si med seboj postavljamo vprašanja in tako simuliramo ustni del mature. Splošna matura na ta način postane lažja za prebavo.
Vedno bolj se veselim dneva, ko bo vsega tega konec. Ne zaradi stresa, ampak zato, ker vem, da me na drugi strani čaka novo poglavje z novimi izzivi. Splošna matura mi predstavlja trden most, ki povezuje znano z neznanim. Najbolj pa se veselim izpolnitve svojega življenjskega cilja: postati učiteljica slovenščine. Od nekdaj so me veselile knjige, pravljice in ljudske pesmi. Tudi sama jih v prostem času pišem, čeprav zdaj nimam veliko časa, ker mi večino prostih ur vzame splošna matura.