Za domačo nalogo mora sin pripraviti nekaj v zvezi s tem, kako brizganje plastike poteka. Mojega moža pa ta trenutek skoraj ni doma, da bi mu pri tem pomagal. Ampak ne bo druge, kot da si bo vzel en popoldan in bosta s sinom naredila skupaj to, kaj je, je brizganje plastike in kako nastanejo izdelki. Jaz bi mu z veseljem pomagala, ampak žal nimam kančka pojma o tem. Sama se ukvarjam s popolnoma drugačnimi stvarmi, ki nimajo niti najmanjše povezave.

Bil je isti, da zvečer, ko sem možu povedala, da bo moral, si vzeti v roku nekaj dni eno popoldne prosto, ker ga sin nujno potrebuje. Jaz mu ne znam pomagati in žal ne bo šlo drugače. Domačo nalogo mora pa narediti do roka, ki je naveden, pa če se vse na glavo postavi. Dogovoril se je zelo hitro, da bo naslednji dan doma najkasneje ob petih in bo skupaj z njim naredil nalogo, da bo res dobo razumel brizganje plastike, in izdelavo izdelkov iz tega. Prav oddahnila sem se. Zadnja možnost je bila, da bi klicala brata, ki pa ga res ne želim klicati tele dni, ker nisva v dobrem odnosu ta trenutek. Ampak če bi bilo treba pomagati, bi se seveda potrudil. Bi me pa verjetno za vračilo čakal pogovor, ki si ga pa ne želim ta trenutek. Bi pa vseeno šla skozi to, samo zato, da se domača naloga, ki vsebuje brizganje plastike, uredi pravi čas.
Naslednji dan je mož res prišel domov okoli štirih. Najprej si je vzel pol ure zase, potem sta se pa s sinom zaprla v jedilnico in se lotila dela. Mislim, da sta potrebovala približno dve uri, da ste vse pripravili, da je bila naloga zaključena. Če bi jaz to delala, do konec leta ne bi bila zaključena, pa vseeno ne bi razumela, kaj je brizganje plastike in kaj, se s tem lahko dela.






Prvič sem jo pogrešala, ko sem jo hotela dati gor, ko smo šli na nedeljsko kosilo. Takrat je nisem več našla. Iskala sem po celi hiši, v avtu, da bi jo našla, a je ni bilo nikjer. Spomnila sem se, da sem jo enkrat dala dol v avtu, vendar nisem prepričana, da je to bilo nazadnje, ker je to kar nekaj časa od tega. Takrat sem ravno imela avto od moža, ki pa je imel izposojenega. Potem ga je seveda vrnil in če avta ni dobro pregledal, je moja ura Citizen ostala v avtu. Samo nesramen je tisti, ki jo je našel, da ni poklical. Ne morem sedaj kriviti nobenega, ker enostavno ne vem, kje sem jo izgubila. Možu nisem niti povedala, ker sem vedela, da bi me kregal, kako da ne pazim na svoje stvari in zakaj dajem uro v avtu dol. Mogoče bi bilo dobro, da bi mu povedala, ker tako bi on poklical v avtohišo in vprašal, sedaj pa je minilo že preveč časa. Vse skupaj sem zamudila, lahko sem se poslovila od 