Včeraj zvečer je bila pistacija zelo priročna. Bila sem tak pozna, ko sem prišla domov, da nisem imela nobene volje, da si, karkoli skuham. Bila sem pa vseeno kar precej lačna. Našla sem še nekaj slame v hladilniku, ampak jo je bilo zelo malo, zato sem iskala dalje po omarah, kaj bi se še kje našlo. Po tem sem pa ugotovila, da imam še zelo veliko oreškov, ki jih kar ne pojem. Tako sem se odločila, da bo kar pistacija tisto, kar si bom privoščila.
Res, da morda tudi pistacija ni najboljša za želodec ob polnoči, ampak iskreno je bilo to edino, kar me je od oreščkov zamikalo. Sem bila pa vsaj previdna, da je nisem pojedla preveč in bi mi bilo zjutraj žal. Enkrat sem to že naredila in res ni bilo pametno, Zjutraj sem bila tako sita že, da do popoldneva nisem imela nobenega pravega apetita. Do takrat sem bila pa na čajih. Pa še o tem, ko sem postala lačna, sem ugotovila, da je juha edino, kar mi je dišalo. Še dobro, da sem jo imela še nekaj v hladilniku od prejšnjega dneva in sem si, kar tisto pogrela. Navadila sem se namreč, da si vedno skuham za več obrokov, ker me potem to zelo lepo razbremeni. Včasih se mi res ne da kuhati vsaj dan.
Še dobro, da se pistacija ne potrebuje kuhati ali pa česa preveč pripravljati. Seveda se vseeno lahko naredi marsikaj iz nje, ampak tudi brez priprav se lahko je. Ravno zato omam pa doma toliko oreščkov, saj nikoli ne vem, kdaj bo prišel kakšen dan, ko bom takole pozno zvečer lačna in ne bom imela več energije za to, da si kaj skuham. Mi je pa vsekakor zanimivo, da mi v resnici edino pistacija takrat odgovarjala, čeprav imam kar veliko oreščkov doma.